Povzetek knjige Tomaž Humar, avtorica Bernadette McDonald
Napeta, ganljiva in navdihujoča zgodba o človeku, za katerega dobi življenje resničen smisel šele z bližino smrti.
"On je nor. A nikakor ne neumen!" Himalajska kronistka Elizabeth Hawley
"Sam predobro vem, da neizkoriščeni telesni in čustveni potenciali spodbujajo duhovnega raka neizpolnjenega življenja. Mnogi ljudje stvari ocenjujejo zgolj z vidika uspeha ali poraza in se sploh ne zavedajo, kako tesno povezani sta ti vrednoti. Pri mojih alpinističnih podvigih vzponi, uspeh in slava nikoli niso bili najpomembnejši. Nasprotno, najpomembnejša so bila vselej spoznanja o samem sebi, vedno nova spoznanja, ki so me vodila k drugačnemu razumevanju odnosa z okolico in svetom." Reinhold Messner
"Tomaž je karizmatična osebnost, in bolj kot si karizmatičen, več sovražnikov imaš." Simone Moro
"Predvidljiv sem samo v svoji nepredvidljivosti." Tomaž Humar
Gore so bile zanj vir navdiha; med njegovo ljubeznijo do gora in občutkom duhovnosti ni bilo veliko razlike. Po Tomaževem prepričanju je kar 80 odstotkov alpinizma stvar uma in duhovnosti, odločilna pa sta 'tretje oko' in odprtost duha za govorico stene.
Med samotnimi plezalskimi podvigi je prekipeval od življenjske sile; plezanje ga je navdajalo z občutkom brezmejne sreče in neuničljivosti.
"Ko se začne vojna, je prva žrtev resnica." Tiziano Terzani
Tomaž Humar: "Veliko je poti, a bistvo je eno samo – ljubezen. Življenje je lepo, a le, če ga polno živiš!
Življenje dobi resničen smisel šele z bližino smrti. Kadar plezam sam in čutim dih smrti, od katere me morda ločuje le trenutek, se počutim najbolj živega. Prvinskega in živega.
Že pred časom mi je bilo rečeno, da so znamenja za izbrance, čudeži pa za druge, zato da verjamejo. Verjamejo v kaj? Vase, v pot, v iluzije, ali v pričakovanje drugih? Kdo ve?
Velike zgodbe veliko zahtevajo. Če človek sledi filozofiji 'uspeha za vsako ceno', kmalu spozna, da ga najbolj vneti oboževalci in 'prijatelji', ki so prijatelji le, dokler njihov ego ni ogrožen, zelo hitro zapustijo, tako kot vsi drugi, ki samo opazujejo.
Nekateri ne morejo sprejeti drugačnih od sebe, kot tudi ne dejstva, da ti drugačni niso taki, za kakršne jih imajo drugi. Kdo sem torej jaz – nekdo, ki je samo malce bolj nor, nekdo, ki si upa več, ali le nekdo, ki je nad vsemi pravili igre v dolini in se ima za izbranca? Čas bo pokazal, mar ne? Čeprav si v družbi podobnih duš, globoko v sebi veš, da si sam, zelo sam.
Težko bi bil bogatejši – imam družino, svobodo, plezanje in sanje.
Vznemirjenje je posledica vibracij. Sprožijo misel, ta pa se razvije v idejo. Ideja živi, dokler jo nosimo v srcu. Odvisna je od naše iskrenosti, pozornosti uma, samega življenja. Ko se predamo ideji, ni več vir, ampak je le še POT. Vera, pogum, razumevanje nam pomagajo doseči oltar žrtvovanja … Vse, kar ostane, je potovanje, potovanje na drugo stran, kjer pogum, vera, razumevanje niso več potrebni.
Za vse nas bi bilo najbolje, če bi se več ukvarjali z lastnimi vzponi in manj s tujimi.
Spoznal sem, da ni pomembno, kolikokrat padeš, ampak da se vedno znova pobereš, nadaljuješ in gledaš naprej na prihodnost. Vsak vzpon je zgodba zase. In po vsakem prideš nazaj drugačen. Tvoja zavest raste, in to je najpomembnejše. Če pa na potovanju še uživaš, ni več kaj dodati.
Čez čas spoznaš razliko med držanjem za roke in objemanjem duše. Spoznaš, da ljubezen ne pomeni odprtosti in da družba ne pomeni varnosti. Začneš se zavedati, da poljubi niso pogodbe, darila pa ne obljube. Poraze priznavaš s ponosno dvignjeno glavo in široko odprtih oči, pokončno kot mož, ne potrto kot otrok. Naučiš se graditi ceste za danes, ker je jutri za načrtovanje preveč negotov. Čez čas spoznaš, da te celo sonce opeče, če se mu predolgo izpostavljaš. Zato zasadi svoj vrt, neguj svojo dušo in nikar ne čakaj, da ti kdo drug prinese rože. Vedi, da ti res lahko uspe … da si res močan in res vreden.
Kdor nima nič povedati o sebi, govori o drugih. Bolj ko trošiš energijo za spreminjanje drugih, manj ti je ostaja zase. Sočutna misel: spremeni sebe, in spremenil boš svet.
Talenti so darilo življenju. Talenti so brez cene; ne da se jih kupiti, povečati, posoditi ali izgubiti … Talenti so vrednost, ki nam je dana z namenom, in jih je treba spoštovati. Kdor zavrača svoje talente, na koncu izgubi samega sebe. Bolj ko jih sprejemaš, ceniš in se učiš živeti z njimi, bližje si namenu svojega bivanja. Na ta svet smo prišli z namenom; ko s čiščenjem uma spoznamo same sebe, spoznamo tudi namen svojega življenja.
Moji trenutki 'odsotnosti' – večina ljudi bi jim rekla meditacija – so edini trenutki, ko lahko razumem čudovito polnost življenja. Tako kot je najglasnejši hrup tišina, in se v njej skrivajo odgovori na vsa naša vprašanja, se največje stvari rodijo spontano. To zavedanje je bistveno za našo svobodo. Toda resnično svobodni smo šele, ko nam ni mar in nismo na nič navezani. Podobno je z resnico; ni nam je treba iskati, še manj se boriti proti njej … resnica preprosto je. Je ali ni. Mi jo moramo samo sprejeti … Preprosto!
Najtežje in najpomembnejše stvari v življenju so preproste – ali drugače povedano, najboljše stvari v življenju so nam prepovedane in dostopne hkrati. Z vsako novo preizkušnjo spoznam, kako rad imam življenje; in živim ga šele, ko me ni strah smrti in ne življenja samega.
Moj življenjski sen je večji boj za notranji mir in srečo, prežet z ljubeznijo, ki je ustvarila svet."
Iz knjige Tomaž Humar, avtorica Bernadette McDonald
