Povzetek knjige VIRUSI SLOVENIJE
Avtorica: Petra Škarja
Virusi so PRIUČENA in PRIDOBLJENA (pomembno: ne naravna!) prepričanja, mišljenja, ki so GLAVNI ZAVIRALCI uspeha in doseganja pristne sreče pri večini ljudeh v Sloveniji. Zato se mi jih zdi smiselno izpostaviti. Hitro se širijo, so nalezljivi, večina je okuženih in izjemno težko jih je prepoznati, še težje ozdraviti ... Prav zato je NUJNO, da jih prepoznamo in se jih čim prej 'ozdravimo', če želimo v življenju napredovati. Ne le poslovno. Tudi osebno. Primer virusov:
- "Kaj bodo pa ljudje rekli ..."
- "To se ne izplača ..."
- "Ah, to je predaleč ..."
- "Da slučajno ne (pro)padeš."
- "Hitro, hitro, hitro."
- "Kaj imam od tega."
- "Življenje je trpljenje."
- ...
Kar koli naredite, kar koli rečete, kakršni koli ste, kar koli zagovarjate .... VEDNO bo približno 50 % takšnih, ki vas bodo v tem podprli ali se vsaj strinjali z vami, in približno 50 % takšnih, ki jih to ne bo zanimalo ali bodo temu nasprotovali.
- Če boste pustili 'varno' službo, bo polovica rekla, da ste neumni, polovica, da ste pogumni.
- Če boste poslovno izjemno uspešni in bogati, bo polovica rekla, da ste vzvišeni in pohlepni, polovica pa vas bo občudovala, kako ste uspešni.
- Če otroku prepoveste izhod, bo polovica rekla, da imate pretirano špartansko vzgojo, polovica da ste odgovoren starš.
- Če se naličite, bo polovica rekla, da ste umetni, polovica, da ste urejeni.
- Če nečemu rečete NE, bo polovica rekla, da ste 'fini', polovica, da se cenite.
- Če boste napisali knjigo, bo polovica rekla, da je 'kr neki', in polovica, da je odlična.
- Če boste tekli, bo polovica rekla, da vam je prelepo in nimate drugega dela, polovica pohvalila, da skrbite za svoje zdravje.
- Če meditirate, bo polovica rekla, da se vam je zmešalo, polovica cenila, da ste duhovno zrastli.
- Če skočite s padalom, bo polovica rekla, da je nevarno, polovica, da je pogumno.
- Če berete knjige, bo polovica rekla, da je to izguba časa, polovica, da je to najboljša naložba vase.
- Če verjamete v posmrtno življenje, bo polovica rekla, da imate sprane možgane, polovica, da ste na visoki valovni ravni.
Nikoli ne boste vsem ugodili! Nikoli, pa naj se še tako trudite! Škoda energije, ki jo lahko usmerite drugam. Tudi nikoli ne boste naredili nečesa, zaradi česar bi vas VSI sovražili.
Pa če ste Mati Tereza ali Hitler. Drugo je, kaj pustite za sabo kot neko 'zapuščino'. Vaša odgovornost in pravica je, kaj daste iz sebe. In da delujete tako, kot se vam zdi najbolj prav glede na vaše kriterije 'pravilnosti'. Kako se drugi na to odzovejo, je njihova odločitev in PRAVICA.
Ko najdemo ravnovesje v vsem, bomo našli popolno notranjo srečo in mir.
Vi se raje osredotočite le na to, kaj VI daste iz sebe, da delujete pristno in s pozitivnimi nameni (tako lahko VEDNO zagovarjate svoja dejanja in besede) ter da energijo usmerjate v tisto polovico, ki vas potrebuje in podpira. A pomembno je, da tako negativni kot tudi pozitivni komentarji drugih ne vplivajo na nas do te mere, da bi nas omejevali ali v mnogih primerih celo ZAUSTAVILI na naši poti.
Se ne izplača?
- Biti kuhar se nikakor ne izplača, so mi pravili in še pravijo. Vprašajte Jamia Oliverja ali se izplača ali ne ...
- Danes so mediji v hudi krizi. In biti v medijih, biti voditelj oddaje se sploh ne izplača, so mi pravili in še pravijo. Vprašajte Oprah ali se izplača ali ne ...
- V Sloveniji je povprečna prodaja izdane knjige okoli 400 izvodov, to je komaj za pokritje investicije. Tako da – pisanje knjige - uf, to se pa sploh ne izplača! Verjemite mi, sem skoraj doktorirala iz tega! Vprašajte J. K. Rowling (avtorica knjige Harry Potter) ali se izplača ali ne.
Zapomnite si: če delate to, kar VI sami resnično ČUTITE, da želite delati in dati trgu, saj je to vaš TALENT; če ste to MOČNO GOREČO ŽELJO prepoznali znotraj sebe in je neodvisna od zunanjih vplivov, zahtev in pričakovanj kogar koli ali česar koli (staršev, medijev, družbe, trendov, prijateljev, otrok ...) ter to združeno PODJETNOST vnesete v svoje delo, pri tem pa ohranite IZVIRNOST, je za vas VEDNO prostor na trgu. VEDNO! Neodvisno od časa, lokacije ali gospodarskih razmer.
Vesolje nam ne bi posadilo sanj v naša srca, če nam ne bi dalo tudi moči, da te sanje uresničimo.
Več potuješ, več različnih 'normalnosti' spoznaš in razumeš, lažje sprejemaš raznolikost, bolj si strpen do drugače mislečih, manj sodiš in ocenjuješ ali primerjaš. In to je neke vrste SVOBODA, po kateri hrepenimo hote ali nehote.
Nobena stvar ni sama po sebi dobra ali slaba. Ta predznak določimo sami, odvisno od posameznika. A če nas neka stvar OVIRA na naši poti do uspeha, sreče, želenega, je to smiselno spremeniti.
Padci v naših življenjih so bili, so in bodo. Dejstvo. Zato se mi zdi napačno, da se s strahom nenehno osredotočamo na to, kaj početi, da NE pademo. Ker padli bomo. Prej ali slej. Na žalost ali na srečo. Raje se vprašajmo: kaj storiti, da se po padcih čim prej poberemo, se iz njih česa naučimo in gremo dalje.
Če se s strahom osredotočamo le na to, kako NE pasti, bomo vedno ostali PASIVNI.
Če ne odnehaš, ne moreš biti poraženec. Lahko si drugačen zmagovalec, kot si najprej pričakoval in želel, a poraženec zagotovo nisi.
Ni razmer, ni ustanove, ni zakona, ni države, ni pravila in ni osebe na svetu, ki bi vas prisilili, da ostanete na tleh, če se vi odločite vstati in iti naprej. Jih ni in jih ne bo. Ne bojte se padcev. Bojte se po padcu predolgo ostati na tleh in se začeti smiliti sami sebi ter za vaš padec kriviti vse ostale.
Zato VEM – in danes me nihče več ne more prepričati drugače, da sta SREČA in MIR v duši naši NARAVNI stanji.
»Vsakdo bi moral meditirati vsaj 15 minut na dan, vsak dan. Razen, če nimaš časa. V tem primeru bi moral meditirati eno uro na dan.«
V naravi ni nič pozabljeno ali izgubljeno. Lahko lažemo drugim, lahko lažemo in skrivamo celo sebi, a naravi sami ne moremo.
Ne dovolite, da še naprej postajamo sprogramirani klonirani roboti, ki izpolnjujejo ukaze z namenom energijskega polnjenja sistemov in gospodarstva. Škoda bi bilo tako izjemnih bitij zgolj za to.
Ni bogat tisti, ki IMA veliko, temveč bolj tisti, ki se ZAVEDA, kaj vse ima in je za to hvaležen.
»I cried because I had no shoes. Then I met a man who had no feet.« Wally Lamb (Prevod: »Včasih sem jokal, ker nisem imel čevljev. Potem sem spoznal človeka, ki je bil brez nog ...«)
Včasih razmišljam, kdo je res SLEP človek – tisti, ki ima poškodovane oči in je 'uradno slep', ali mi z zdravimi očmi, ki gledamo, a ne vidimo, kar nam je pred nosom ves čas in tako očitno.
Ljudje postajamo 'roboti', ki polnijo sisteme, in ne res tisto, kar si v sebi močno želimo ...
Bolj ko bomo poslušali sebe, svoj notranji glas in čut, lažje bomo našli svojo lastno pot, ki je čim manj odvisna od zunanjih pričakovanj, zahtev in omejitev.
