Za časopis NA DLANI vsak mesec pišem o potovanjih. Tokratno bo – Bohinj. Ja, vem, ni ravno eksotično potovanje, niti Slovencem nepoznano, ni hollywoodsko, niti prestižno. A je vseeno vse to in še več. Je od vseh potovanj – najlepše.
Že dolenjski vrabčki čivkajo moje zlajnane besede, da se z vsakim potovanjem povečuje moja ljubezen do Slovenije. Izmed vseh kotičkov naše zelene dežele mi je pa najljubši prav Bohinj.
Moram se zahvaliti svoji ljubi teti, ki mi je že kot otroku pokazala ta kotiček med gorami, da imam še danes prijetne nostalgične spomine na vragolije, ki smo jih tam počeli kot otroci. Danes, po toliko letih, skoraj ni meseca, da ne bi vsaj enkrat zašla tja. A še vedno radovednih oči odkrivam skrite, večini nepoznane kotičke … Tokrat vam jih nekaj zaupam.
Slap Grmečica
Kakšen kilometer pred Bohinjsko Bistrico iz smeri Bleda je ozek odcep na levo v vas Log v Bohinju. Pred mostom se zavije levo in parkira na majhnem parkirišču. Peš se prečka most, po cesti do kmetije ter levo po ozki poti približno kilometer in pol hoje po ravnini desnega brega reke. V obdobjih obilice vode je pravi raj poslušati šumenje mogočnega slapu. Oaza, mu pravijo domačini. Res je čudovita oaza. Mogočno bučanje slapu, ki ga obkroža zelenje in nekaj masivnih skal, spodaj pa res oaza kristalno čiste (in grozno mrzle – preverjeno) vode, za piko na i pa nekakšen mini otoček z drevesom na sredini. Lahko se usedete na bele prodnate kamne ali pa kar na klopico. Res čudovit kotiček, ki pa ima svoj čar le v mesecih, ko je obilo vode.
Vodnikov razglednik
Moja najljubša lokacija, kadar me popade lenoba in bi brez truda rada imela lep pogled na Bohinj. Na cesti pred Bohinjsko Bistrico je na desno odcep za Pokljuko. Čez vas Jereko naprej, na vrhu vzpona še pred Koprivnikom se zavije levo na ozko cesto. Vodijo vas oznake Vodnikov razglednik. Prav lepo se odpre jasa z nekaj starimi hiškami, kjer se pusti avto. Le pet minut hoje se pride do razgledne točke. In kakšen razgled! Namig: v nahrbtnik si dajte dober sendvič, ali pa raje kremno rezino, ali še bolje – gibanico in uživajte na klopicah, ob sončnem zahodu in pogledu na jezeru …
Že poznate knjigo GORA, ki je čudovito darilo za vse ljubitelje narave? >>
Klopica pri hotelu Bellevue
Poznate hotel Bellevue? Pozabljen, zapuščen hotel. Lokacija, kamor ljudje pač ne hodijo. No, razen če imate radi lepe razglede in mir še takrat, ko je dolina nagnetena s turisti. Ena klopica je tam, tik pred odsekano skalo, sicer znana plezalna točka. Tista klopica je bila do sedaj vedno prosta, kadarkoli sem prišla pisat knjige, brat ali pa le uživat v naravi in čudovitem razgledu na celotno jezero. No, če se kdaj tam srečamo, me pa pocukajte za rokav.
»Moja« skal'ca
To je pa prav posebna skal'ca, taka res posebna, ki nima imena, ima pa neverjetno prijetno energijo. Če se sprehodite ob jezeru (ne na strani ceste, ampak na nasprotni, torej hodite po gozdu), boste le malo naprej od nekdanje ribogojnice zagledali posebno, lepo skal'co. Ne vem, kaj posebnega bi povedala o njej, a res je – posebna. Pogled na jezero z nasprotne strani od množice turistov (vsako leto jih je občutno več in več), nikoli gneče, malo odmaknjena od poti, lahko se ohladite v vodi, lahko poležite na sončku na skali …
Ogradi
Kadar si zaželim pogledov z dvatisočih metrov, je naokoli mnogo zanimivih, lepih, a dokaj poznanih vrhov. Manj obiskani in mnogim nepoznani so Ogradi. Ponavadi začnem hojo na Planini Blato, do Planine Laz, kjer se pot odcepi navzgor, še dobro uro hoje na 2087 metrov. Čisto na koncu se šele odpre pogled na severno stran, na naše mogočne Julijce. Kakšen razgled! Kakšen mir! Kakšna spokojnost! Pravo čarobnost mi predstavlja prav ta nevednost do zadnjega trenutka, kakšen pogled se bo odprl. In potem – vau, kakšne gore!
Ravno ta teden sva gazila po snegu, da sva vsa premočena osvojila vrh. A se je izplačalo gaziti po neuhojenih poteh, se ugrezati do kolen, a na koncu pojesti najbolj slasten sendvič na svetu. Sendvič s posebno gorsko začimbo, s svežino narave ob skalnati mizi z najlepšim razgledom.
Ferata Ožarjeni kamen
Zadnje čase me navdušuje ferata, s katere ves čas občuduješ jezero. Čudoviti pogledi! Sicer so to ugotovile tudi kače, saj še nisem uspela priplezati do vrha, ne da bi srečala vsaj eno .Tudi sestop je dokaj nehvaležen za čevlje (melišče, ki to ni), zato raje gremo kar nazaj po ferati navzdol. Pogledi pa res čudoviti.
Dandanes so potovanja (tudi po eksotičnih lokacijah sveta) dostopna bistveno bolj kot pred leti. Ni malo Slovencev, ki so stopili na tla Amerike, se sončili po rajskih plažah Maldivov, Tenerifov … Kar je čudovito! A velikokrat sama sebe okaram, da s tako velikimi očmi opazujem vsako drevo na drugem koncu sveta, slikam vsak najmanjši slap in občudujem vsako travico, a tu, pred nosom, v Sloveniji, mi ostaja toliko lokacij, toliko rajskih kotičkov še povsem neznanih. A sploh vemo, kakšne lepote imamo v Sloveniji? Se kdaj zamislite, kako slabo v splošnem poznamo našo deželo?
Bohinj iz leta v leto obišče več turistov. Po eni strani mi je všeč stik s tujci, pogovori z njimi, izmenjavanje razmišljanj in mnenj. A imam tudi drugo plat, katera si želi, da bi naši rajski kotički ostali še tako čisti, naravni, kot trenutno so. Včasih me kar straši vedno večja gneča v Bohinju, ko resnično ne najdeš niti ene proste mize v lokalih za eno kavico … Ni kaj, Bohinj je res lep in vedno bolj poznan v svetu.
To poletje bo moj glavni dopust verjetno kar – v Bohinju. Če se kje srečamo, vas povabim na kavo. Pri Žvanu je dobra. V Ukancu pa poleg kave dobimo še liker v čokoladni posodici - če lepo prosimo, dobimo celo še kakšnega za povrhu – njami!
