No, me zanima, koliko vas je zgolj iz radovednosti žgečljivega naslova kliknilo na ta prispevek ... Da osmislim naslov, moram začeti malo širše (pridemo do umazanega dela, obljubim).
Največjo vrednost potovanj sem videla v opazovanju in s tem razumevanju različnih kultur, narodov, verstev ... Prav neverjetno je opazovati, kako vsem teče kri po žilah, vsi mislimo in čutimo, vsi jemo in spimo, a kljub podobnosti smo si v načinu življenja in razmišljanja neverjetno različni. Kar je NORMALNO nam, je ČUDNO nekomu na drugem koncu sveta. Kar je normalno njemu, je čudno nam.
Primer 1: Ko je znanec Gary prišel na obisk, sem mu ponudila - copate. Ognil se jih je v širokem krogu kot bi mu ponudila strupeno mušnico. "Fuj, ne bom obuval tvojih čevljev." Gary, to niso čevlji. Copati so. Ne boš hodil obut po mojem stanovanju. "Torej je bilo v teh čevljih že stotine umazanih nog? Fuj! Zakaj bi svoje noge tlačil v tvoje čevlje?" Copati, Gary, to so copati!
Po nekajminutnem prerekanju sva ugotovila, da pojma nima, kaj so copati. Če ste pozorni na ameriške filme - v njih ni copat. Vedno hodijo obuti po stanovanju. Nam je to ČUDNO, fuj, njim NORMALNO. Kot je njim ČUDNO, da več nog dajemo v iste čevlje/copate, nam pa je to NORMALNO.
Primer 2, še bolj zanimiv: Dolgo sem iz daljave s pomilovanjem gledala na ženske Omana, kjer si moškega 'delijo' še z eno, dvema ali več ženskami. Uboge one ... Dokler nisem šla v Oman in se zbližala z domačini, ki te tam prav radi povabijo domov, postrežejo in ure in ure pogovarjajo. Dobila sem celo povabilo za poroko - šele tretja njegova bi bila! Vau, kakšna čast (hec) ... Nakar ena izmed žensk ponosno pove, da ima njen mož še dve ženski, torej vsega skupaj tri. Resnično ponosno je to povedala! Po dolgem pogovoru in odprtosti do drugačnosti sem dojela, da je pri njih statusni simbol, da ima moški več žena. Več kot jih ima, več velja v družbi, bolj ga spoštujejo, bolj je občudovan, pomeni pa tudi, da je bolj bogat. In ženske so na to ponosne! Podobno kot bi pri nas ženske ponosno pokazale na svojega moža: "Moj je pa doktor!" ali "Moj ima pa uspešno podejtje s 300 zaposlenimi!" ali "Moj je pa prejemnik posebnega občinskega priznanja!"
Torej - kaj je ČUDNO nam (več žena? Ne prosim!), je njim NORMALNO. Kar je nam NORMALNO, je njim ČUDNO.
Knjiga za vsakogar, ki želi postati (še) boljši človek in se zaveda, da na svetu ni sam.
Primer 3, ta pa je 'ta umazan': Na potovanjih sem rada preizkušala 'normalnosti' domačinov. Ni mi bilo težko v Burmi spati na deskah, na Šrilanki jesti z rokami, v Mehiki na ulici plesati salso, na Kitajskem jesti bog-si-ga-vedi-kaj ... Le nečesa nisem in nisem mogla usvojiti - muslimanske države nimajo wc papirja (govorim o neturističnih lokacijah, kamor sem rada zahajala). Namesto tega imaš ob wc školjki pipo na daljši gibljivi cevi, da si jo lahko približaš - saj veste kam. Torej oni se po wc potrebi ne obrišejo z wc papirjem, ampak primejo tisto pipo in se umijejo z vodo. Samo to.
Fuj no ... Tega se nisem in nisem mogla navaditi, nisem in nisem mogla sprejeti ... Tako sem izkoristila prvo priložnost, da o tem povprašam domačinko, s katero sva se dovolj razgovorili, da sem upala postaviti tako vprašanje. Ker je dosti potovala po svetu, je tudi lažje razumela, kaj jo sprašujem, saj se je ona podobno mučila na naših wcjih, kjer ni pipe, ampak le wc papir. "Prosim, razloži mi no, kako vi lahko to ..."
Neverjetno, kako me je z eno samo primerjavo pustila brez besed. Vprašala me je: "A kdaj delaš na vrtu?" Seveda. "No, predstavljaj si, da z rokami riješ po zemlji in imaš blatne roke." Ja? "A si te umazane roke obrišeš s suhim papirjem ali jih umiješ po vodo?" Pod vodo, seveda. "Ja no? Kdo je potem tu čuden?" In če sedaj to prenesemo v intimno okolje wcja ... Kapo dol, dobro me je!
Ko vidiš toliko raznolikosti, toliko 'normalnosti', se resno začneš spraševati - kaj sploh je normalno?
Več ko potujem, lažje sprejemam drugačnost. Bolj sem tolerantna do drugih. Predvsem pa manj sodim. Ko sem na robu gorečega prepira, v katerem želim dokazati svoj prav, se raje vprašam - kaj pa če je moje 'normalno' njemu čudno in obratno. Kdo pa pravi, da je le moje pravilno, le moje NORMALNO?
Če bi ljudje bolj sprejemali drugačnost, bi bila na svetu marsikatera ranjena duša manj.
Več zgodbic iz sveta si lahko preberete v knjigi ZATE - Velike resnice malih doživetij >>
