Včasih si bom res da pobarvala lase, dobila kilogramček ali dva, pa tudi izgubila ga kdaj, menjala obleke, morda celo z ličili spreminjala obraz … a vedno bo tu isto srce, za katerega se bom vedno trudila, da bo ostalo toplo in ljubeče.
Včasih bom imela boljši avto, drugič slabši, imela enkrat večje, drugič manjše stanovanje, morda bom zgradila hišo, morda jo tudi izgubila, enkrat bom imela več denarja na računu, drugič manj ... a vedno bom ustvarjala. Ustvarjala to, kar znam in čutim. Ustvarjala s srcem in strastjo.
Menjala bom prijatelje, z enim gradila globlji odnos, z drugim površinski. Enkrat ti bodo moji prijatelji čudni, drugi zanimivi ... a vedno se bom trudila, da bo odnos iskren.
Enkrat bom doživljala uspehe, drugič neuspehe. Enkrat bom prejela pokal, drugič kritiko. Enkrat bom na naslovnicah zgodba uspeha, drugič tarča posmeha na forumih. ... A vedno bom stala za tem, kar sem rekla, naredila, dala v svet. Ker bom vedela, da sem v tistem trenutku to čutila, vedela, znala. Vedno bom vedela, da sem delala s pozitivnim nameni.
Enkrat bom samska, drugič v zvezi, enkrat v množici ljudi, drugič zmedena v kotu, ne znala se vklopiti v družbo. Enkrat bom sredi velike žlahte, drugič med neznanci v tujini. ... A vedno se bom trudila, da bom znala biti sama s seboj in da me to ne plaši.
Enkrat sem bom smejala kljub bolečini, drugič bom smeh zadrževala kljub radosti. Enkrat bom pokimala, kljub nestrinjanju, drugič rekla ne, kljub želji po ja ... A vedno bom v očeh pokazala iskrenost brez mask.
Enkrat bom plavala v oceanih, drugič osvajala gora Afrike, enkrat bom občudovala glamur Hollywooda, drugič preprostost Azije ... A nikoli ne bom pozabila, kje je moj dom.
In če veš, da se to prvo stalno spreminja, poglej to drugo in boš zares spoznal ljudi.
Iz knjige CAMINO - Od suženjstva do svobode >>
