.
Iz knjige DINOZAVRSKA SOBOTA, Peter Peterka >>
Vedno znova me presune Julijanov odnos do bolezni. Kako lahko vse skupaj prenaša z nasmehom in veseljem do življenja. Ne ukvarja se s tem, česar ne more spremeniti, temveč živi življenje v polni meri. Kakšna življenjska popotnica, ki mi da misliti …
Ali je sreča Duh? Slovar slovenskega knjižnega jezika opisuje srečo kot razmeroma trajno stanje velikega duševnega in telesnega ugodja ob izpolnitvi želja, ciljev. Ni skrivnost, da človek že od pamtiveka išče odgovor na vprašanje, kaj je sreča. Filozofi že stoletja skušajo razumeti in razložiti pojem sreče. Aristotel je dejal, da je za srečo treba izpolniti svoj potencial in si prizadevati za popolnost po svojih najboljših močeh. Zahteva razvijanje navad, pošteno ravnanje in sledenje vrlinam, kot so dobrohotnost, vest in samodisciplina. Kakorkoli, razumevanje resnične sreče se razlikuje glede na to, koga vprašate. Vsakdo ima svojo edinstveno definicijo sreče in lahko vprašamo dvojico, trojico ali kogarkoli, toda noben odgovor ne bo identičen. Naša je danes v obliki zelo majhne naprave: srčnega spodbujevalnika CRT-P, ki ga Julijan sprva ni imel, vendar je zdaj po kritičnem poslabšanju delovanja njegovega srca in po njegovem prvem srčnem zastoju kot sončni žarek sredi nevihte.
V tem nenavadnem obdobju se zavem, da so ravno otroci tisti, ki so vedno močnejši in pogumnejši od nas, staršev, ki pa smo tisti, ki umiramo, počasi, dan za dnem.
Zato smrt ni nič strašnega, smrt je samo žalostna, ker nas spomni na življenje, ki smo ga preživeli s tisto osebo. In to je tudi edina oprijemljiva resničnost o smrti.
Nemara bi kdo pomislil, da je to vdaja. Vendar to ni vdaja. To je najčistejša oblika ljubezni – tista, ki ne zahteva, ki ne veže, ki ne zahteva nadzora nad življenjem ali smrtjo. To je spoštovanje skrivnosti obstoja in darilo svobode bitju, ki si ga nosil, ljubkoval, skrbel zanj in ga brezpogojno ljubil.
Ljubezen ni vezana na utrip srca. Ljubezen ni vezana na telo. Ljubezen je prisotnost. In v tej prisotnosti, ko si pripravljen izpustiti, čeprav se ti trga srce, se zgodi resnična bližina.
»Če imaš nekoga zares rad, ga pusti, da odide, in če je bila ljubezen resnična, se bo ta vrnila in vaju ponovno združila.«
Če namreč nekoga zares ljubiš in ti je zares mar zanj, mu želiš le najboljše. Tudi če to pomeni, da se vajine poti ločijo. Ne glede na to, kako zelo ti ljubljena oseba polepša in obogati življenje, moramo včasih sprejeti, da je za oba najbolje, da se izpustita, toda v istem dihu opomnita: če je bila ljubezen pristna in resnična, se bodo najine poti ponovno združile.
Zgodbe, ki sem jih predajal Julijanu, so … Pravzaprav je bil njihov namen, da bi jaz ponovno ugledal čudež življenja in ob njiju, Julijanu in Vikenu, občutil, da so meje samo iluzija. In končno, da bi spoznal, da so tudi junaki včasih prikovani na voziček, vendar jim to ne prepreči, da bi leteli.
Ko ne moremo več podaljšati časa, lahko osmislimo pomen vsakega trenutka.
»Nikoli se ne jemlji preresno. Svet se ne vrti le okrog tebe. Ko se enkrat lahko nasmejemo tudi iz težjih življenjskih lekcij, postanemo zares svobodni.« Ali kot je zapisal Tagore: »Zagotovo se je bolje s smehom otresati sveta kot ga zalivati s solzami. To je pravzaprav edini način, kako se lahko svet in življenje sploh nadaljujeta.«
Angeli ne prihajajo vedno iz nebes. Včasih pridejo kot ljudje, z znanjem, izkušnjami in predvsem s srcem.
To je etika ljubezni: izbrati nežnost tam, kjer bi bil razum dovolj. To ni samo osebna odločitev, ampak etični manifest – ljubezen ni zgolj ideal, ampak udejanjanje človečnosti.
