Šola ti bo dala veliko, ampak …

Rumene rutke, učbeniki, polni avtobusi, prve simpatije ... ŠOLA!

S svojimi kodrčki in rdečimi lički sem bila sicer na videz posebna, a v svoji tihosti zelo neopazna. V marsičem se mi je zdelo, da sem drugačna od sošolcev, a v nečem sem bila zagotovo del večine - nisem marala šole. Oboževala sem znanje, nisem pa marala trdih šolskih klopi, hrupnih zvoncev in tiste bele krede, ki je včasih strašansko neprijetno zacvilila ob stiku z zeleno tablo. In če danes gledam to zdolgočaseno skodranko v razredu, bi jo vsak prvi dan novega šolskega leta pospremila z besedami, za katere bi upala, da ostane vsaj njih medel odmev nekje daleč v njenem spominu, ki ga bo lahko povlekla v ospredje še mnogo let kasneje: 

"Petruš, najprej - ne stokaj. Prišli bodo časi, ko se s prijatelji ne boste smeli dotikati, ob tem pa ves čas nositi maske preko ust. Obstajali bodo kraji, kjer punčke ne smejo sploh stopati v šolo. Ko boš gledala nazaj, boš presrečna, da si živela v tem prostoru, v tem času, ko je otroštvo še vedno igrivo, svobodno in lahkotno. Ampak to težko ceniš in razumeš sedaj, ko si še mala ... Zato si raje zapomni tole: 

Spoznavala boš številke in črke, krivulje in simbole. Reševala boš kemijske enačbe in spoznavala fizikalna pravila. Mnogo tega bo nezanimivega, marsikaj celo za življenje neuporabnega. Ampak to sploh ni pomembno. Pomembno je, da znotraj vse te kopice informacij najdeš tiste, ob katerih te bo kar povzdignilo s stola, srce pa hitelo utripati, kot bi te cukalo za rokav in vzhičeno govorilo - to, to, to me zanima, to poglej! Ta področja pa spoznaj do vsake najmanjše potankosti, sama še več zbrskaj iz knjig in vseh straneh spletnega omrežja. To bodo namreč področja, na katerih boš kasneje sama pisala knjige in sama dogradila tisto, kar trenutno svet pozna. To bo tisto, zaradi česar bo tvoje ime živelo večno. To bo tvoj smisel, da boš lahko vsako jutro z nasmeškom poskočila v nov delovni dan. To ti bo dalo radost ob življenjskem ustvarjanju. 

Pa še nekaj, morda še pomembneje kot to ... 

Iz leta v leto bo ta tvoja skuštrana glava bolj polna vsemogočih informacij, številk in podatkov.

To ti bo dalo znanje.

Ampak pazi, da ob tem ne pozabiš, kar že znaš - kako s pogledom spremljati let metulja in kako slišati travo rasti,  kako prešteti vsako kobilico na polju in poimenovati vsakega zapuščenega mucka na cesti, kako pobrati papirček s tal in kako se spoprijateljiti z vsakim ptičkom v gozdu. Ne pozabi, kako se obriše solzice prijatelja in kako pomahati sosedovi tetki. Ne pozabi na magičnost besed hvala, prosim in oprosti, in ne pozabi na vprašanja kako si in a ti lahko pomagam. Predvsem pa ne pozabi ohranjati in podžigati radovednost, s katero povohaš vsako rožico, potipaš vsako travico in pokukaš v vsako luknjo v skali. 

Te stvari ne bodo ocenjene z ocenami od 1 do 5. V resnici sploh ne bodo zapisane v spričevalu. A prav te stvari bodo določale, kolikokrat na dan ti bo toplo pri srčku in kakšna boš v očeh ljudi, s katerimi se boš srečevala. 

To drugo ti bo dalo čarobnost življenja, magičnost vsakega trenutka in globok smisel, zakaj se zbujati z nasmehom. To drugo ti bo pokazalo pot, zakaj je vso to znanje iz šole pomembno in kje ga lahko vnovčiš na način, da nekaj lepega narediš na tem svetu - tako zase, za svoje najbližje, kot tudi za ves svet.

Šola ti bo dala veliko. Na tebi pa je, kaj z vsem tem narediš. 

Morda vsega tega še ne razumeš. Morda pa razumeš bolje, kot mislim, da razumeš. Eno ali drugo, jaz ti bom isto povedala vsako leto znova in znova, v dobri veri, da ti dam neko dobro popotnico za v svet.

Zdaj pa popravi rutko in hitro na avtobus. Sošolci te že čakajo!"

Petra mali Petri