.
Zapisi iz knjige Psihologija denarja, Brezčasni nauki o premoženju, pohlepu in sreči, avtor: Morgan Housel
Dobro upravljanje z denarjem ima zelo malo veze s tem, kako pameten si, in zelo veliko s tem, kako se vedeš.
Geniji, ki izgubijo nadzor nad svojimi čustvi, so lahko finančna katastrofa. Velja pa tudi obratno. Povsem navadni ljudje brez sleherne finančne izobrazbe so lahko bogati, če imajo nekaj vedenjskih veščin, ki nimajo ničesar skupnega z uradnimi meritvami inteligence.
Sreča in tveganje sta resnična pokazatelja, da vsak izid v življenju vodijo sile, ki presegajo posameznikov trud.
Če pri presojanju drugih njihov uspeh pripišemo sreči, smo videti zavistni in zlobni, tudi če vemo, da je to res. Če pa sreči pripišemo svoj uspeh, nam lahko to dejstvo preveč omaje samozavest, da bi ga sprejeli.
Pazi, kaj poveličuješ in občuduješ. Pazi, na koga gledaš zviška in ga imaš za slab vzgled.
Nekateri ljudje se rodijo v družinah, ki spodbujajo izobraževanje; druge mu nasprotujejo. Nekateri se rodijo v cvetočih gospodarstvih, ki spodbujajo podjetništvo; drugi se rodijo v vojni in razdejanju. Rad bi, da si uspešen, in rad bi, da si uspeh zaslužiš. Toda zavedaj se, da ni ves uspeh plod trdega dela; in da ni vsa revščina posledica lenobe. Imej to v mislih, ko presojaš ljudi, vključno s seboj. Zato nameni manj pozornosti določenim posameznikom in vzorčnim primerom in več širokim vzorcem.
»Uspeh je ušiv učitelj. Pametne ljudi zavaja v prepričanje, da ne morejo izgubiti.« Bill Gates
Najtežja finančna veščina je doseči, da se ciljna črta neha premikati.
Edini način, da zmagaš v igralnici Las Vegasu, je, da jo zapustiš takoj po vstopu. Natanko tako deluje tudi igra dohitevanja bogastva drugih ljudi.
Ugled je neprecenljiv. Svoboda in neodvisnost sta neprecenljivi. Družina in prijatelji so neprecenljivi. Biti ljubljen od ljudi, ki jih ljubiš, je neprecenljivo. Sreča je neprecenljiva. In vse to boste najlažje obdržali, če veste, kdaj morate nehati sprejemati tveganja, ki bi jih utegnila ogroziti. Če veste, kaj imate dovolj.
Warren Buffett je 81,5 milijard dolarjev od svojega skupno 84,5 milijard dolarjev vrednega premoženja dobil po svojem 65. rojstnem dnevu. Naš razum ni ustvarjen za obvladovanje takih absurdov.
Buffet si tega premoženja ni zgradil s tem, da je samo dober vlagatelj, ampak ker je dober vlagatelj že dobesedno od svojega otroštva.
Nobena od 2000 knjig, ki secirajo Buffetov uspeh, ne nosi naslova Ta tip stalno vlaga že tri četrtine stoletja, vendar vemo, da je to ključ do veščine njegovega uspeha. Samo težko je zavestno upoštevati to matematiko, ker preprosto ni intuitivna.
Samo paranoični preživijo? V tem je veliko resnice … Domnevamo, da jutri ne bo tak kot včeraj. Ne moremo si privoščiti, da bi počivali na lovorikah. Ne smemo postati samozadovoljni. Ne smemo sklepati, da včerajšnji uspeh pomeni, da bomo imeli jutri srečo.
Načrt je pomemben, toda najpomembnejši del vsakega načrta je predvidevanje, da načrt ne bo potekal po načrtu.
Že poznate Najboljšo slovensko poslovno knjigo leta 2024? >>
Optimizem se po navadi opredeluje kot prepričanje, da bodo stvari dobro potekale. Toda to ni vse. Razumen optimizem je prepričanje, da je verjetnost na vaši strani in da se bo dogajanje sčasoma uravnotežilo v dober izziv, tudi če se bodo vmes dogajale slabe stvari.
Naš življenjski standard se je v 170 letih zvišal za 20-krat, toda bržkone ni minil niti en dan, da ne bi imeli otipljivih razlogov za pesimizem.
Potrebujemo kratkoročno paranojo, da nas ohranja žive dovolj dolgo, da izkoristimo dolgoročni optimizem.
»Trideset let se že ubadam s to rečjo. Mislim, da je preprosta matematika, da se nekateri projekti obnesejo, drugi pa ne. Nobenega razloga ni, da bi se preveč posvečal enemu ali drugemu. Samo loti se naslednjega.« Brad Pitt
Napoleon je dejal, da je vojaški genij »tisti, ki lahko naredi nekaj povprečnega takrat, ko vsi okrog njega izgubijo pamet.« Enako velja v investiranju.
Najvišja oblika bogastva je sposobnost, da lahko vsak dan, ko se zjutraj zbudiš, rečeš: »Danes lahko delam, kar želim.«
Sposobnost, da delaš, kar želiš, ko želiš, s komer žališ in kolikor dolgo želiš, je nekaj neprecenljivega. Je najvišja dividenda, ki jo prinaša denar.
Močan občutek, da imaš nadzor nad svojim življenjem, je bolj predvidljiv napovedovalec pozitivnih občutkov blagostanja kot katerekoli objektivne življenjske razmere, ki smo jih preverjali.
Če delaš nekaj, kar imaš rad, po urniku, ki ga ne moreš nadzorovati, se počutiš enako, kot če moraš delati nekaj, kar sovražiš.
Ljudje radi čutijo, da imajo nadzor – da so na voznikovem sedežu. Če jih poskušamo pripraviti, da naredijo nekaj proti svoji volji, imajo občutek, da jim je bil ta nadzor odvzet. Namesto občutka, da imajo izbiro, občutijo, da mi odločamo namesto njih. Zato zavrnejo ali naredijo nekaj drugega, čeprav so bili sprva povsem pripravljeni sodelovati.
V primerjavi s prejšnjimi generacijami imamo manj nadzora nad svojim časom. In ker nadzor nad časom tako močno vpliva na srečo, nas ne sme presenetiti, da se ljudje ne počutijo srečnejše, čeprav smo, v povprečju, bogatejši kot kdajkoli.
Ljudje navadno želijo imeti bogastvo, da bi drugim sporočili, da bi jih morali občudovati in imeti radi. Toda v resnici te ti drugi ljudje navadno ne občudujejo; ne zato, ker bi mislili, da tvoje bogastvo ni občudovanja vrednoto, ampak zato, ker svoje bogastvo vidijo kot cilj za izpolnitev svoje želje, da bi bili deležni občudovanja in naklonjenosti.
Mogoče misliš, da si želiš drag avtomobil, prestižno uro in veliko hišo. Toda verjemi mi, da si ne želiš tega. Želiš si, da bi te drugi ljudje spoštovali in občudovali, in misliš, da ti bodo drage reči to prinesle. A to skoraj nikoli ne deluje – zlasti ne pri ljudeh, za katere želiš, da te spoštujejo in občudujejo.
Če sta vaš cilj spoštovanje in občudovanje, pazite, kako ju iščete. Ponižnost, prijaznost in empatija vam bodo prinesli več spoštovanja, kot ga kadarkoli lahko konjske moči.
Trošenje denarja, da ljudem pokažeš, koliko denarja imaš, je najhitrejši način, da imaš manj denarja.
Svet je poln ljudi, ki so videti skromni, a so v resnici bogati, in ljudi, ki so videti premožni, a živijo na robu nesolventnosti.
Bogastvo so samo ostanki, ki se nabirajo, če potrošimo manj, kot smo pridobili. In ker lahko bogastvo gradimo tudi brez visokega dohodka, ne moremo pa ga brez visoke stopnje varčevanja, je jasno, kaj je pomembnejše.
Prihranke lahko ustvarimo tako, da potrošimo manj. Manj lahko potrošimo, če si manj želimo. In manj bomo potrošili, če nam je manj mar, kaj o nas mislijo drugi. Kot pogosto trdim v tej knjigi, je denar bolj odvisen od psihologije kot od financ.
Moramo tudi sprejeti, da se naše razmišljanje spreminja.
Če smo, na vsaki točki svojega delovnega življenja, usmerjeni v to, da imamo zmerne letne prihranke, zmerno količino prostega časa, ne več kot zmeren način prevoza in vsaj zmerno količino časa za stike z družino, zvišamo verjetnost, da se bomo lahko držali načrta in se izognili obžalovanju.
Vse ima svojo ceno, vendar niso vse cene natisnjene na etiketah.
»Vsako delo je videti lahko, če ga ne opravljaš ti.« Immelt
Optimizem je prepričanje, da se verjetnost za dober izid sčasoma prevesi v tvoj prid, tudi če je pot do cilja posejana z ovirami.
»Vsaka skupina ljudi, ki jih vprašam, meni, da je svet bolj zastrašujoč, nasilen in brezupen – skratka, bolj dramatičen – kot je v resnici.« Hans Rosling
»Opazil sem, da veliko ljudi nima za modreca človeka, ki upa, ko drugi obupavajo, ampak tistega, ki obupa, ko drugi upajo.« John Stuard Mill
Organizmi, ki imajo grožnje za pomembnejše od priložnosti, imajo več možnosti, da preživijo in se razmnožujejo.
V poslovnem svetu traja leta, da se zavemo, kako pomembna sta neki proizvod ali podjetje, propadi pa se lahko zgodijo čez noč.
Zgodbe so daleč najmočnejša sila v gospodarstvu. Lahko so gorivo, ki omogoča, da otipljivi deli gospodarstva delujejo, ali zavora, ki zadržuje naše sposobnosti.
Čim bolj si želite, da bi bilo nekaj res, tem bolj verjetno boste verjeli zgodbi, ki precenjuje verjetnost, da bi bilo to res.
Če nujno potrebujete rešitev in ne poznate nobene dobre ali pa vam ta ni na voljo, pot najmanjšega odpora vodi k razmišljanju: Pripravljen si verjeti karkoli. Ne samo, da poskusiš karkoli, ampak s to tudi verjameš.
Vsak od nas ima nepopoln pogled na svet. Vendar vsi oblikujemo popolne zgodbe, da zapolnimo praznine.
Zgodovine ni mogoče razlagati brez opiranja na domišljijo in intuicijo. Količina dokazov je tako ogromna, da je nujno izbirati med njimi. Tisti, ki berejo zgodovino, navadno iščejo to, kar dokazuje, da imajo prav in potrjuje njihova osebna mnenja. Branijo sovjo pripadnost. Berejo z namenom, da določena stališča potrdijo ali napadejo. Upirajo se neprijetni resnici, ker želi vsak biti na strani angelov. Tako kot začenjamo vojne za končanje vseh vojn.
Prizadevajte si za ponižnost, ko gredo stvari dobro, in za odpuščanje/sočutje, ko gredo narobe.
Zapisi iz knjige Psihologija denarja, Brezčasni nauki o premoženju, pohlepu in sreči, avtor: Morgan Housel
