Martin Kihn, Prasec
Zanimiva knjiga. V roke mi je prišla zgolj zaradi zanimivega naslova. Kaj neki je to ... In priznam, da je bila ena redkih knjig, pri kateri sem se nekakrat med branjem odločila, da je ne preberem do konca, ker je itak "brez veze". A napisana je zelo berljivo. Vse je ena zgodba pisatelja in kar ne moreš nehati brati, ker te zanima konec. In samo zato sem jo brala dalje. Konec je bil pa šokanten ...
Zgodba. Govori o sebi (pisatelj), kako se je iz osebe, ki ni znala reči "ne", katero so vsi izkoriščali in ignorirali, katera je bila pretirano prijazna, vsem ustregla, katero so vsi poniževali... spremenil v "Prasca". In kaj je Prasec? To je moški, alfa samec, kateremu nihče ne upa oporekati, katerega vsi opazijo, kateri vedno prevzame glavno besedo, nikoli ne prizna napake, se vedno vrine v vrsti, zahteva denar nazaj, je neizprosen, odločen, žali ostale, mu ni mar za čustva, se ne meni za druge, nikoli se ne smeji, je mrkega pogleda in močne postave, vedno zasede zadnje prosto mesto na vlaku ... in tako dalje. In taki Prasci zasedajo najvišje pozicije v firmi, so bogati, imajo vse, kar hočejo in niso NIKOLI ponižani.
In tako knjiga razlaga natančne postopke in navodila, kako priti iz pretiranega prijazneža do odločnega Prasca (kako hoditi, kako gledati, kako se pogovarjati, kako prevzeti pozornost nase ...). Vse skupaj je opeto v zgodbo med pisateljem, njegovim sodelavcem (ki mu je vzor Prasca), ženo in njegovo psičko. Postopoma se priuči vseh veščin, potrebnih za "kvalitetnega Prasca" in tako pride do povišice v službi, do večjega spoštovanja, pogledov žensk ...
No, tu sem želela nehati brati knjigo. Koga zanima, kako biti nesramen do žensk, stark, otrok, kako biti dobesedno "Prasec?!?!?"... A me je konec popolnoma presenetil ...
Tako je naš pisatelj postajal vedno večji Prasec, neizprosen alfa samec, ki je vedno zmagal v pogovoru ... Vse dokler se ne zave, da je ostal sam. Nesrečen. Brez prijateljev. Brez zaveznikov v službi. Z občutkom krivde v sebi.
Takrat vidi, da so bolj pomembne vrednote v življenju, kot le "biti glavni, da se nihče ne zafrkava s tabo". S svojo srčnostjo povsem na koncu spreobrne projekt v firmi, se čustveno poveže z ženo, s prijateljem, a vseeno na trenutke ostane tisti Prasec, ko je to potrebno.
