Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do katedrale Santiago de Compostela (Santiago pomeni Sveti Jakob).
Prvič sem prehodila portugalsko smer, ki pa se po lepoti narave ne more niti primerjati z mojo drugo potjo, Camino del Norte v povezavi s Camino Primitivo in Camino Finisterra. Vsega skupaj sem prehodila 1000 km v 37 dneh. Doživetje? Čudovito!
El Camino - Jakobova pot do katedrale Santiago de Compostela
Za originalno in s tem tudi najbolj obiskano se šteje Camino Frances (oziroma 'francoska pot'), ki poteka od mesta Saint-Jean-Pied-de-Port na meji med Španijo in Francijo, do katedrale Svetega Jakoba - Santiago de Compostela. Dolga je približno 800 kilometrov in vam vzame približno 25 do 30 dni hoje.
Najbolj poznana je pot Camino Frances (pot, ki je označena z rdečo in zeleno barvo)
(Mimogrede - a že poznate knjigo CAMINO - Od suženjstva do svobode >>?)
Nekaj informacij, ki zanima večino, ki se prvič podajajo na pot (tudi sama sem te informacije najbolj iskala):
- posebnih priprav in organizacije ni potrebne - vse nujne informacije o poti se dobijo v vodniku (pazite le, da izberete vodnik prave izbrane poti, saj ima vsaka smer Camina svoj vodnik) - zemljevid, informacije o prenočiščih, dnevnih etapah, lokacije hrane in vode ... vse. Jaz sem ga naročila kar na spletni strani BookDepository.com,
- letalske karte se dobijo zelo ugodno na Kayak.com (tam se tudi enostavno pogleda do katerega mesta se najlažje in najbližje pride), za prevoz do letališča vedno izberem GoOpti.com ali FLIXBUS (v času korone se to sicer kar spreminja, sedaj iščem letaske karte kar preko Google Flights)
- javni prevozi po Španiji so odlično organizirani, zato se tam enostavno pride do vlakov, avtobusov, ki vas pripeljejo do začetne destinacije (začela sem v Irunu),
- oznake poti so rumene puščice in značilne školjke pokrovače (pot izjemno dobro označena, tako da tu ni skrbi, da je ne bi našli ali da bi zašli),
- prenočišča se imenujejo albergi (lahko so javni ali privatni) in so zelo ugodni (ali donativo ali 5 do 10 evrov na noč) - ob poti jih je več kot dovolj; se pa večina zaprejo v zimskem času, tako da morate le preveriti, kateri so odprti, v koliko se odpravljate od oktobra do maja;
- akreditacija je nekakšna zloženka, ki se jo dobi v vsakem albergu, samostanu, vsepovsod - notri od prvega dne dalje vnašate štemplje (dobijo se v albergih ali na mnogih ostalih postojankah na poti), kar je ob katedrali Santiaga de Compostela dokaz, da ste prehodili pot, ter s tem dobite uradni certifikat,
- s seboj potrebujete nahrbtnik, po dva para oblačila, palerino, spalno vrečo, povoje za žulje, dobro obutev in dobre nogavice, osebno toaleto, brisačo ... in pa veliko dobre volje! 🙂
In potem le hodiš! Hodiš po travnikih, gozdovih, nad pečinami, ob morju, po plažah, majhnih poljskih stezicah, preko gorovij, včasih po mestih ... Skrbi pustiš doma, čemernost se s koraki razgublja, na poti spoznavaš ostale popotnike, iz najbolj površinskih misli pa iz tedna v teden prihajaš v vedno globlja.
Nekateri pravijo, da jim je CAMINO (el Camino de Compostela) spremenil življenje. Drugi bodo rekli, da je bil le prijeten sprehod. Tretji gredo tja malo popivat (Španci ob kosilu v restavracijah dajo vsakemu kar liter vina - zelo ugoden način, da se malce napijete). Kolikor ljudi prehodi Camino, toliko različnih zgodb lahko slišimo, kaj jim je Camino dal, zakaj so šli na to pot in kaj od nje odnesli. A se mi zdi, da je nekaj pa neizogibno - če se odločiš več kot 3 tedne hoditi po naravi, primoran vdihavati svež zrak, piti vodo iz potočkov ob poti, tu in tam odtrgati svežo pomarančo ali figo, biti sam s sabo in svojimi mislimi toliko dni ... Ja nekaj se ti mora premakniti, pa če si še tako 'čustveno trd'! Malo za hec, nekaj je pa tudi resnice v tem.
Prva izkušnja Camina Portuges mi je bil le prijeten sprehod po naravi; ta druga pot, ki jo tu omenjam, mi pa je resnično spremenila življenje. Pomagala mi je, da sem posegla v eno največjih travm iz otroštva, ki se mi je na poti nekako prišla v ospredje, da sem ji začela posvečati pozornost. Več o tem v knjigi CAMINO - Od suženjstva do svobode >>
Takšna potovanja mi ozavestijo nekaj, kar sicer v nekem delu misli vem, a na to dostikrat pozabim – da so za življenje zares pomembni predvsem voda, hrana in varno okolje. In da življenju dajejo smisel odnosi in ustvarjalnost. Vsemu ostalemu dajemo prevelik pomen in posledično namenjamo preveč časa in skrbi.
P.s.: Navaja se več imen te poti. Med najpogostejšimi so: Camino, Jakobova pot, Camino de Compostela, Camino - Santiago de Compostela, El Camino ...
Slike? Ja, seveda. Evo:
In kaj se ti nekaj let po prehojenem Caminu spremeni?
Mnogo ljudi, mnogo knjig razlaga o tem, kako prehodijo pot. A meni ni bila bistvena sama pot, ampak dogajanje potem, ko sem na nek način spremenjena od poti, prišla nazaj v domače okolje. Težave, s katerimi se soočaš, lahko razčleniš in porazmisliš o njih ter jih daš v ospredja čustev nekje na drugem koncu sveta. A zares predelaš jih lahko le doma, v poznanem okolju neštetih čustevnih povezav in spominov. In prav to se mi je dogajalo.
Ja, nekako se spremeniš. Nekaj se v tebi spremeni. Pomanjkljivo je še moje besedno izražanje, da bi znala to zares opisati, a kdor je kaj podobnega doživel, verjetno ve, o čem govorim.
- Prej zaznaš petje ptic, rahel vetrič, vonj cvetlic, sončni žarek, ki predira jutranjo meglico … Znaš se spontano ustaviti v trenutku in ga resnično občutiti. Postaneš bistveno boljši opazovalec.
- Bolj čutiš telo – kdaj je utrujeno, kdaj potrebuje premik, kdaj hrano, kdaj vodo …
- Manj gledaš na uro in koledar. Manj hitiš. Nekako veš, da bo vse prišlo in šlo in da se res nikamor ne mudi na tem svetu.
- Zaveš se pomembnosti simbolike premikanja. Ni pomembno, kako hitro niti katero pot ubereš, samo da se premikaš in ne obstaneš na mestu.
- Naučiš se biti sam s sabo, zgolj s sabo, in se ob tem imeti lepo. Naučiš se le ležati v travi in gledati v nebo, brez potrebe po kakršni koli umetno ustvarjeni zabavi, da zaposli tvoj um (televizija, radio, knjiga …).
- Spremeni se ti lestvica pomembnosti stvari. Kar ti je bilo prej nadvse pomembno, zdaj izgubi vrednost, in nasprotno. Veš, da smo kljub materialnim razlikam v osnovi vsi na podobnem – vsi moramo prehoditi svojo pot. Včasih te obilje luksuznih stvari celo ovira, ker je nahrbtnik pretežak.
- Omare zadihajo. Naučiš se živeti v minimalizmu in se ob tem dobro počutiti.
- Bolj zaupaš življenju. Nekako spoznaš, da je veliko našega strahu iz vsakdanjega življenja zgolj nesmiselna iluzija. Tu spoznaš, da za preživetje, ne le za to, pravzaprav za lepo, svobodno in prijetno življenje, resnično ne potrebuješ veliko. Tudi v našem okolju ne, ki je prepojeno s trdimi suženjsko obarvanimi pravili Zahoda.
- In zares začneš razmišljati, kaj si v življenju želiš. Kako želiš živeti. Nekaj, na kar v resnici mnogi sploh zares ne pomislijo.
"Camino je narava, katere del postaneš. Camino je čas, ki ga imaš, da spoznaš sebe. Camino so ljudje, ki jih srečaš na poti, kjer te vsakdo obogati na svojstven način. Camino je pristnost – pristnost narave, pristnost življenja, pristnost odnosov. Camino je odločitev, ki jo sprejmeš, da boš v življenju nekaj spremenil. In Camino je še nekaj, česar ni moč opisati, temveč lahko le doživiš." Iz knjige CAMINO - Od suženjstva do svobode >>
Sprehodite se po poti El Camino de Compostela:
Kot zanimivost - katere narodnosti srečaš na CAMINU?
Največ romarjev je iz Italije in Nemčije. Leta 2016 je v Santiago de Compostela prispelo 23.944 Italijanov in 21.220 Nemcev, kar predstavlja 15,59 % oziroma 13,81 % vseh romarjev. Sledita državi Združene države Amerike s 15.236 romarji (9,92 %) in Portugalska s 13.245 romarji (8,62 %), sledijo Francija z 8.868 romarji, Irska s 6.537 romarji, Združeno kraljestvo s 6.050 romarji in Koreja s 4.534 romarji.
Kje smo Slovenci? No, v bistvu kar radi hodimo na Camino, tako da boste na poti zagotovo srečali tudi kakšnega Slovenca.
EL CAMINO (Jakobova pot) Slovenija
Ja, tudi v Sloveniji pote nekaj poti Camino. So štirje kraki (dolenjski, gorenjski, primorski in gorenjski). Gorenjski krak si lahko pogledate na povezavi: CAMINO Slovenija >>
Pot je sicer slabše kot v Španiji (smiselno), a še vedno dovolj dobro označena. Označbe so iste povsod - rumene puščice, značilne školjke pokrovače in pa lesene tablice z napisom "Jakobova pot". Zagotovo ste jih že videli. Dostikrat kdo vpraša: "Zakaj si pa morala v Španijo, če je pa Slovenija prav tako lepa, pa tudi tu imaš Jokobove poti."
Ne vem, zakaj. Ampak je drugače. Slovenija mi je celo lepša kot Španija, ampak vseeno je tam bolj čutiti ta duh Camina, srečuješ ogromno popotnikov, vsak s svojo zanimivo življenjsko zgodbo in vsak s svojim "zakaj Camino". Na eni poti se tako združujejo ljudje iz vsega sveta. Tudi ponudba prenočišč, hrane in pijače je v Španiji izjemno bogata, v Sloveniji se moraš pa glede tega malo bolje organizirati, saj nimamo prenočišč albergov, ki bi bili namenjeni zgolj popotnikom Camina. Ponavadi potem najemamo klasične hotele, hostle, apartmaje ... Ja, je drugače. V Španiji vse okolje, vsi ljudje, vsa ponudba, cleo mesta živijo v duhu Camina. To je svojstveno doživetje.
V Sloveniji se pa rada pač sprehajam po teh poteh - saj imamo res lepo deželo. Ne bi pa ravno mogla reči, da mi je svojstveno doživetje, svojstven podvig, če prehodim Camino Slovenija, kjer mi je vse tako poznano in domače.
Jakobove poti v Sloveniji (vir slike: Gorenjski glas)
El CAMINO de Santiago - prijetne misli, ki se tam spletejo ...
FAQ - Najpogostejša vprašanja, ki jih dobim glede Camina
- Kje si rezerviraš letalsko karto?
Hja, to je pa trenutno, po Coavidu, malo drugače, kot je bilo nekaj let nazaj. Na začetku tega prispevka sem zapisala nekaj spletnih strani, kjer sem naročala prevoze. A trenutno se to precej spreminja ... Tako da za trenutni čas nimam res kredibilnega odgovora. Verjetno bi letalske karte danes iskala na Google Flights, avtobusni prevoz pa še vedno Flixbus. Ali pa vlak.
- Kje se dobi vodnik?
Jaz sem ga kar kupila preko spletne strani Bookdepository. Sicer je pa smiselno povprašati v raznih FB CAMINO DE SANTIAGO skupinah - dostikrat bi kdo z veseljem predal naprej svoj vodnik, saj ga načeloma rabiš samo enkrat, redki dvakrat ali trikrat. No, jaz sem ga prav z veseljem podarila dalje mladi punci, ki je leto za mano šla prav tako na pot Camino de Santiago - del Norte.
- Koliko fizičnih priprav je potrebnih?
Joj, to pa vsakdo ve zase. Jaz nisem imela nobenih posebnih priprav, a tudi sicer dostikrat zaidem v naše visokogorje. Mene je bolj kot kondicija reševala trma 🙂
- Kateri mesec je najbolj primeren za tako pot?
Pravijo, da je vse od maja do oktobra v redu. Avgusta je seveda najbolj vroče in največ ljudi. Pred majem in po septembru je pa malo večji izziv z iskanjem prenočišč - albergov. Mnogi se namreč izven sezone zaprejo, zato je potrebno posebej pogledati, kateri so odprti celo leto.
- Si večkrat prehodila Camino?
Nisem med najbolj zagretimi, to nikakor ne. Sem pa prehodila Camino Portuges, Camino del Norte v kombinaciji s Camino Primitivo, Camino Finistera in pa gorenjsko smer Camino Slovenija >>
- Ali po tem poti hodijo samo verski romarji?
Nikakor ne. Kdor želi, lahko ob poti obišče mnogo cerkva in samostanov. Sicer pa med pohodniki nisem zaznala močne pripadnosti katoliški veri - ljudje hodijo po Caminu iz sto in enega razloga. Vsakdo svojega.
- Boš šla še kdaj na Camino?
Ne vem. Mogoče. Trenutno nimam želje. Je kot pomembno doživetje, ki sem ga doživela in spravila v čudovit predal pomembnih spominov. Če bi šla še kdaj, bi šla v paru, morda tudi bolj počasi in včasih v kakšen lep hotelček 🙂 Se pustim presenetiti, kakšne želje me zagrabijo v prihodnosti ...
Kako je potem, ko zaključiš? Evo, zapis ob koncu poti ...
Na letalu sem s školjko pokrovačo v eni roki in limonado v drugi gledala oblake. Takrat se še nisem zavedala, kaj mi bo pot dala. Nisem vedela, kakšne preizkušnje me čakajo doma. Nisem slutila, da moraš procese, ki jih predeluješ v drugem okolju, stran od čustvene navezanosti na okolje in poznane ljudi, predelati doma. Da je tam pravi boj. Ali, raje kot boj, recimo proces. Takrat tudi nisem vedela, kako drugače bom videla svet doma.
Vedela pa sem, da mi je pot zagotovo prinesla kaj dobrega. Če drugega ne, bom večkrat bosa stopila na travo, imela manj stvari in več doživetij, imela bolj odprte in pristne odnose, več gledala v oči in manj v oblačila ter se znala ustaviti v trenutku in ga zares začutiti.
Morda pa je to tudi vse, kar resnično potrebujemo …
Ne morem reči, da mi je Camino spremenil življenje. To bi lahko rekla le, če bi želela doseči dramatičnost, s katero poeti radi pretiravajo, ko želijo poudariti neko bistvo. V resnici lahko rečem le, da je Camino zagotovo pomemben del sestavljanke moje osebnosti in tega, kakšna sem danes. In prinesel mi je prelom. Zelo pomemben prelom, katerega pomembnost sem se začela zavedati šele pozneje. Dal mi je delček, ki zapolnjuje mojo osebnost in, še bolj kot to, delček, ki povezuje vse ostale.
Šla sem na Camino, da se rešim največjega bremena v svojem življenju, a sem se namesto tega (ali v okviru tega, česar še ne vem) dotaknila nove rane iz zgodnjega otroštva. Več od odgovorov sem dobila vprašanj. Kako se rešim teh okovov, če klasični nasveti tu ne delujejo? Na koga se obrniti in kako? Kako odpreti te rane?
In predvsem – Ali je mama res vedela za to? Če je – zakaj me ni zavarovala, mene, takrat nekajletne skodranke rdečih ličk?
Vse to in še več je ostalo nerešeno. Vse to in še več sem morala potem najti doma.
First you walk the Camino, then Camino walks you, mi je bilo rečeno.
Jaz pa še vedno hodim in hodim in hodim.
Petra!
Še ena knjiga o Caminu …pa saj jih je že več kot preveč pravijo!
Napiši jo še ti mi govorijo…Ne!
Preberem še tvojo potem pa res začnem—-najbrž!!!
Bravo… čudovit slog,kot da se poznava,kot da govoriva isti jezik in imava isto krvno grupo…. pošji takoj s posvetilom seveda.
Hvala
Matjaž Mihelič …Šofer
Odlično! Kaj te je “potegnilo”? Jaz še vedno razmišljam, da imam preveč Kg, da mi bodo končali sklepi, ožilje, da o žuljih niti ne govorim…pa tudi hodim ne prav veliko. Verjetno pa se na tej poti srečuje tudi podobne osebke in ne bi bila edina? Vsekakor čestitke in hitim v branje.
S tem mesecem sem invalidsko upokojen in grem na pot tudi sam. Statistika ni na moji strani, a vendar. Kar bo pa bo.
Zanimivo in mamljivo.Glede na to da grem v pokoj in bom imel casa na pretek bi bila ta izkusnja kar zanimiva predvsem pa zivljenska.Mogoce se pa odlocim
Osebno sem bila na Caminu že 5 x in zagotovo bom še šla, priporoča prav vsem, resnično se ti življenjej spremeni ,
zakorakal sem v penzijo in Camino me vedno bolj vleče…
Tudi sam se odločam, da bi šel, najraje v družbi z nekom,ki je že bil.
Camino Primitivno… Moja želja.. druga polovica junija… Upam, da mi bo uspelo!
Ja, prehodila camino v družbi brata, ampak čutim da moram to storiti sama. Evo odhajam začetek aprila2o19. Camino me dobesedno vleče. Lp Andra
Camino..od Ponferade do Santiaga…čudovito doživetje…da se tudi, ko vsi pravijo da ne bo šlo…tudi na več kot 30 km vsponu na Fanfrijo….doživetje, ki se za vedno usede v dušo in srce…Hvala Primožu, Idi,Aniti…vsem iz naše skupne poti…Bogu hvala za to pot
Letos aprila in maja opravil Camino Frances od SJPDP do Santiaga de Compostela s sorodnico, potem pa z avtobusom d Finistere. Kljub temu, da sem proti koncu poti sam sebi obljubil, da me ne vidijo več, sem 14 dni po vrnitvi domov začel sanjati, da moral pot ponoviti, tokrat sam in definitivno do konca. In ko sem malo brskal po fb, sem on potopisih drugih pohodnikov sklenil, da grem drugo leto maja na Camino del Norte.
Jože tudi Tebi in vsem ostalim za lepo doživetje Camina. Marinka.
Pozdravljeni,
ravno mineva 3 tedne od kar sem prišla nazaj v Slovenijo po prehojenem Caminu (francoskem) do Santiaga in potem še do Finisterre. Do Muxie pa sem se odpeljala z avtobusom.
Nepozabna življenjska izkušnja, veliko osebnih spoznanj duše, veliko novih spoznanstev zanimivih ljudi, vsak s svojo edinstveno zgodbo.
Camino je pot, kjer spoznaš, koliko si močan in stabilen v glavi, da greš preko sebe, preko svojega fizičnega telesa.
Vrhunska izkušnja.
Hvala Camino, ker si <3
Nina
Pred dnevi začel razmišljati da moram na pot Camina, na pot pri 77 letih z dosti dobro kondicijo. Zakaj? Umrla mi je žena. Ne najdem si miru in ob tem prebiranju sem ugotovil, da bi me to rešilo muk. Bil bi vesel, če bi našel sopotnika ker mislim da bi bilo lažje.
Vesel bom vsakega odgovora, pomoči v besedi ali poti kot sopotnik. Odgovore pa bi najraje dobil na mojo E-pošto.
Mene pa zanimna nekaj drugega. Če bi šel, recimo, peš iz Murske Sobote preko šajerskega in gorenjskega hribovja proti jugu do Primorske in se potem vrnil po Dolenjski nazaj do Štajerske in Prekmurja, bi prav gotovo po hribih in dolinah naredil najmanj 300 kilometrov. Kaj ni to enako, kot če hodiš iz Francije preko Španije do Camina? Seveda je odvisno, kje začneš svojo pot, najdaljša je menda 800 kilometrov. Mislim glede napora, pokrajina je druga. Pa vmes je tam brez števila hostlov, hotelov in gostišč, ki služijo na račun naivnih romarjev.
Zdravo. Saj obstaja celo slovenska Camino smer. Seveda se lahko vsakdo odloči za tako pot. Verjetno bi bila pokrajina še lepša 🙂 Meni je prav ugajal ta način, da je vse priskrbljeno ob poti – prenočišča, hrana, pijača … Torej ni bilo potrebne prav nobene posebne organizacije. To sem videla kot prednost, ne kot naivnost. Kar se tiče financ – prenočišča v tamkajšnjih albergih so pa bistveno cenejša kot naši hostli, hoteli ali apartmaji. No, za šotor pa ravno nisem …
A na vseh drugih poteh pa teh spoznanj, ,ki jih navajate, ne bi bilo?
Morda ja, morda ne. ne vem. Meni je naneslo tako, da sem jih dobila/utrdila ravno na Caminu. Na drugih mnogih poteh sem dobila pa kakšna drugačna spoznanja … Več o tem v rubriki POTOVANJA.
Petra, predlani sva z možem skupaj prehodila Camino Frances. Letos greva na Camino Primitivo. Tudi mene je Camino navdušil. Res je, hoja, ki traja več dni, ko si zares lahko stran od vsakodnevnih skrbi in le zase, ko srečuješ ljudi z vsega sveta in pride do tako lepih dušnih srečanj, vsi ti lepi razgledi zgodnjih juter… Je posebno doživetje. Pred odhodom sem prebrala tvojo knjigo. Drugačna. A iskrena, zato dragocena. Je potreben pogum, da to odkrito podeliš, zato ti čestitam. In naj ti bo srečno še naprej!
P.s.: Navaja se več imen te poti, Med najpogostejšimi so: Camino, Jakobova pot, Camino de Compostela, Camino – Santiago de Compostela, El Camino …
Živijo,
Mene zanima koliko je bil strošek celotnega doživetja ?
Lp
Živjo, pravijo, da nam bi bilo nekako “evro na kilometer”. No, vsaj tako je bilo v tistem času. Najbolj popularna pot Camino Frances je dolga 800 km.
Prehodil Camino leta 2010 ,? ???? čudovito doživetje, sedaj berem tudi knjigo CaminoPot od suženstva do svobode,
Čestitam ,Ti za vse te knjige,lepo…obogatijo.
Letos grem, nekje maj-junija start…
Camino Nord , ma dosti prej startam iz Francije mimo Lurda…me pa Portugalska pot zanima zelo ,da mi pove nekdo ki je že prehodil,